Livigno z gorskim kolesom – Julijana in Jure

Livigno je turistično mestece v osrčju italijanskih Alp, blizu švicarske meje. Znan je kot pravi raj za ljubitelje različnih ”out door” aktivnosti, pozimi smučanja, poleti pohodništva in planinarjenja, midva pa sva dolino in predvsem pobočja tokrat spoznavala s kolesom. Jure je že dolga leta strasten gorski kolesar, in da bi ga dohajala, sem slabi dve leti nazaj kupila e-gorsko kolo, kar se je izkazalo kot super naložba za aktivno skupno preživljanje prostega časa.

Pobočja nad Livignom so prepredena z neštetimi kilometri urejenih kolesarskih poti in prog različnih zahtevnosti, na katerih poleti kar mrgoli kolesarjev. Proge sva izbirala s pomočjo kolesarske karte, na kateri so označene stopnje zahtevnosti, pa tudi po nasvetih drugih kolesarjev, ki sva jih spoznala na poti. Zanimivo, kako ob nedolžnem vprašanju lokalnih treh mladcev katero turo ubrati, dobiš radoživo celodnevno družbo in seveda vodiče v popolnem pomenu besede.

Vrh najinega izleta je bil zagotovo vzpon z gondolo na skoraj 3000 m visok Corosello, kjer so naju konec poletja presenetile prve snežinke, predvsem pa čarobni pogledi na visokogorja. Vožnja s kolesom po slemenu hriba je bila zame nepozabna, kakor tudi moj prvi spust po MTB progi, seveda ne čisto brez strahu, vendar v smehu in z res neizmernim užitkom.

Kolesarjenje okoli Livigna ni rezervirano le za izkušene gorske kolesarje, vsak lahko najde sebi primerne poti in za naju je bila to ena najlepših skupnih kolesarskih izkušenj.

Seveda je Livigno še vedno tudi nakupovalna meka zaradi carinskih olajšav, vendar je ob vseh kolesarskih užitkih in lepotah narave to postalo popolnoma nepomembno.

Česa zlepa ne bova pozabila?

• Prihoda v dolino Livigna, ko se luč na koncu tunela nenadoma spremeni v neverjeten kolaž modre in zelene: neba, jezera in okoliških hribov
• Jure zagotovo hotelirja Jurija (poimenovanem po dr.Živagu), zgovornega in prijaznega, ki nama je pred odhodom celo opral kolo
• Dih jemajočih pogledov na gore, jezera in doline
• Snežink avgusta na Corosellu
• Prvega spusta po MTB poligonu
• Svizcev, ki niso zavijali čokolade
• Treh italijanskih mladcev, izvrstnih vodičev in tudi sogovornikov
• Pisane mednarodne druščine kolesarjev naših let, kakšen se je našel tudi starejši
• Prijaznosti in tolerance vseh na poti
• Polnih restavracij v dolini, kjer brez rezervacije ostaneš lačen
• Kozarca vina po 160 EUR v dolini (ki ga seveda nisva naročila;-)