{"id":260,"date":"2022-04-24T08:26:39","date_gmt":"2022-04-24T06:26:39","guid":{"rendered":"http:\/\/pupa.si\/?p=260"},"modified":"2022-05-24T09:03:44","modified_gmt":"2022-05-24T07:03:44","slug":"moj-camino-mojca-g","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pupa.si\/?p=260","title":{"rendered":"Moj Camino – Mojca G"},"content":{"rendered":"\n

Camino de Santiago. Romarska pot svetega Jakoba. Odkar pomnim, sem dobesedno po\u017eirala filme in knjige na to temo, zgodbe romarjev so se me res dotaknile in nekje globoko v sebi sem vedela, da jo ho\u010dem prehoditi tudi sama. Samo pravi \u010das sem morala po\u010dakati.<\/p>\n\n\n\n

Jeseni 2021 se je poklopilo par stvari. Po kon\u010dani dolgoletni slu\u017ebi v korporaciji in pred naslednjim kariernim korakom, sem se odlo\u010dila, da bom nekaj mesecev posvetila sebi in svojim najbli\u017ejim. In zdelo se je, da je to tudi pravi trenutek, da izpolnim dolgoletne sanje in se odpravim v \u0160panijo, se prepustim poti, hoji in dogodiv\u0161\u010dinam. Na pot sem od\u0161la sama, popolnoma odprta za okolico in pripravljena, da Camino v meni pusti kar najlep\u0161o sled.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Iz Benetk sem poletela v Barcelono, tam ujela vlak za Pamplono in sprejela odlo\u010ditev, da bo to tudi moj za\u010detek hoje, 712 km do Santiaga de Compostela, kjer se sklenejo poti iz razli\u010dnih delov \u0160panije pred katedralo, kjer je pokopan sveti Jakob. Za pot sem potrebovala to\u010dno 4 tedne.<\/p>\n\n\n\n

Naslednji dan sem oprtala nahrbtnik, obesila nanj simbol poti, Jakobovo \u0161koljko (ki sem jo kupila par let pred tem na turisti\u010dnem potepanju po teh koncih z obljubo, da se enkrat vrnem:-), si nadela nasmeh in pogumno zakorakala na pot. Nahrbtnik sem \u017ee konec prvega dneva zmanj\u0161ala za kak\u0161en kilogram. Stvari, ki so se mi \u0161e dan prej doma zdele nujne, so izgubile svoj pomen in predstavljale nepotrebno te\u017eo. Zlo\u017eljiva posoda, vre\u010da za pranje perila in lepa srajca za ve\u010derne sprehode, so, upam, dobile kak\u0161nega novega lastnika, sama pa sem se do konca poti tako spoprijateljila s prtljago na mojem hrbtu, da se mi je zdela vsak dan la\u017eja. So pa za pohodnike na francoski poti, ki je najbolj priljubljena med romarji, na voljo tudi slu\u017ebe, ki ti za par evrov prepeljejo prtljago do naslednjega preno\u010di\u0161\u010da. Sama sem se tega poslu\u017eila enkrat, ko je bila pred mano dalj\u0161a pot, jaz pa sem se spopadala z ogromnimi in bole\u010dimi \u017eulji in pohod s samo dnevno prtljago je moje muke zelo omilil.<\/p>\n\n\n\n

\u017dulji so bili moja edina resna te\u017eava na poti. Kljub temu, da sem par mesecev doma veliko hodila in se pripravljala na pot in nisem pri tem dobila enega samega \u017eulja, so me na Caminu preizkusili \u017ee drugi dan. Par naslednjih dni so se pojavljali novi in novi, sledila sem \u0161tevilnim napotkom mojih soborcev, kako se spopasti s to nadlogo. Meni so na koncu najbolj delovali posebni obli\u017ei za manj\u0161e \u017eulje na prstih in drena\u017ea ve\u010djih \u017euljev z dezinficirano iglo in nitjo, prekriti s sterilnim obli\u017eem. Par dni kasneje mi je prijazna Ameri\u010danka podarila par svojih nogavic, ki so \u010dude\u017eno prepre\u010dili nastanek novih \u017euljev.<\/p>\n\n\n\n

To me pripelje do meni najlep\u0161ega dela Camina. Romarji, pohodniki, ljudje s celega sveta, z najrazli\u010dnej\u0161imi zgodbami in motivi za romanje, s katerimi si deli\u0161 hojo, odmore, preno\u010di\u0161\u010da, hrano, nasvete o spopadanju z romarskimi te\u017eavami, pa tudi \u017eivljenjske izku\u0161nje in sanje. Ljudje, zdru\u017eeni na poti proti Santiagu, z dobrimi in slabimi dnevi, pa vedno z nasmehom in pozdravom Buen Camino ob sre\u010danju. Kljub pozni jeseni (hodila sem v oktobru in novembru) je bilo na poti \u0161e vedno veliko \u0161tevilo romarjev. Vsi, ki sem jih sre\u010dala, so bili izjemno prijazni, pripravljeni na pomo\u010d, odprti za nove izku\u0161nje in sre\u010danja. \u017de dolgo se nisem po\u010dutila tako dobro, tako naravno ob sklepanju novih znanstev, vedno smo odkrili skupne teme, se u\u010dili drug od drugega, veliko pa smo se tudi smejali. Zabavna Nizozemka, s katero sva si pot kraj\u0161ali s prepevanjem, v zna\u010dine rumeno-modre barve odet \u0160ved, ki me je prehiteval z neverjetno lahkotnostjo, zanimiva Francozinja, ki je pot za\u010dela \u017ee sredi Francije, pa avanturisti\u010dni par iz \u0160vice, ki je pustil slu\u017ebo in varnost rutine zamenjal za avanturo romanja kar od doma, starej\u0161i Kanad\u010dan, ki je pot posvetil svoji pokojni \u017eeni, ki je z njim potovala prav do Santiaga, odprt in karizmati\u010den Ameri\u010dan, ki je iskal svoj smisel po upokojitvi- to je samo nekaj obrazov in zgodb, ki so se mi za vedno vtisnile v spomin in to je bila tudi moja glavna motivacija, da sem tako vztrajno premagovala korake in kilometre, dan za dnem, v son\u010dnih dneh, pa tudi v de\u017eju.<\/p>\n\n\n\n

Hodila sem 20 do 30 km vsak dan, brez dneva za po\u010ditek. Te\u017eko sem se sprijaznila s tem, da sem po\u010dasna in me vsi prehitevajo, sem se pa nau\u010dila o sebi tudi to, da sem vztrajna in ne potrebujem veliko po\u010ditka. Nau\u010dila sem se tudi poslu\u0161ati sebe, telo je hitro povedalo, kdaj je ritem prehiter, kdaj potrebujem po\u010ditek….za\u010dela sem res u\u017eivati med ritmi\u010dnim korakanjem, opazovanjem narave, vmesnimi pozdravi in klepeti z drugimi romarji. Na Caminu je vse izredno naravno, vse kar po\u010dne\u0161 je, da je\u0161, spi\u0161 in hodi\u0161. \u017de dolgo nisem bila tako zadovoljna ob malih stvareh, se veselila oprane obleke (povsod na poti so pralnice, kar ti pot precej olaj\u0161a), dobrega kosila, krasnega kozarca vina. Pravzaprav so mi ob kosilu (menu del dia je bila najbolj\u0161a izbira) obi\u010dajo postregli kar s celo steklenico vina, kar je kazalo na to, da se pot vije po vinorodnih pokrajinah.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010detek poti je bil v Navarri, kjer se je pot vila med polji in skrivnostnimi vasicami na hrib\u010dkih, \u010dez par dni sem vstopila v Riojo, de\u017eelo mo\u010dnega \u0161panskega vino tinto. Jesensko obarvani vinogradi, kamor ti se\u017ee pogled, so me spremljali in mi dajali energijo. Najdalj\u0161i in najbolj psihi\u010dno zahteven del poti je bil \u010dez pokrajimo Kastilja in Leon, po \u0161panski Mezeti. Ravnina, kamor ti se\u017ee pogled, velik del poti pa speljan ob cestah (sicer lo\u010dena pot za pohodnike), z malo sence in ta del mora biti poleti \u0161e bolj zahteven. Potem pa dvig v hribe proti zadnji pokrajini, Galiciji, kjer so zeleni gri\u010dki in hoja po gozdovih \u0161e najbolj spominjali na Slovenijo. Tu me je par dni spremljal tudi de\u017e in kljub velikim strahovom vnaprej, sem ugotovila, da tudi po de\u017eju gre (samo \u010devlje je malo te\u017eje posu\u0161iti:-(<\/p>\n\n\n\n

Celotno pot sem do\u017eivljala na zelo razli\u010dnih ravneh. Vsak dan se me je kaj globoko dotaknilo, \u017ee dolgo nisem tako odprto in resni\u010dno do\u017eivljala spreminjajo\u010de se pokrajine, narave, stikov z ljudmi…sprejemala, kar mi je prinesel vsak trenutek posebej. Tudi zdaj, par mesecev kasneje, Camino ostaja v meni, kot spomini na male trenutke in kot vera v lastno notranjo mo\u010d. In verjamem, da se bom na Camino \u0161e vrnila…<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n
utrinki s poti<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Camino de Santiago. Romarska pot svetega Jakoba. Odkar pomnim, sem dobesedno po\u017eirala filme in knjige na to temo, zgodbe romarjev so se me res dotaknile in nekje globoko v sebi sem vedela, da jo ho\u010dem prehoditi tudi sama. Samo pravi…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":261,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,10],"tags":[15],"class_list":["post-260","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-potovanja","category-pupa-dozivetja","tag-potovanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/260","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=260"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/260\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":285,"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/260\/revisions\/285"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/261"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=260"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=260"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pupa.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=260"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}